Dobrodošla, dobrodošel

Kot majhna, 6 letna deklica sem izgubila mater. S 4 letnim bratcem sva hrepenela po človeku, ki sva jo najbolj ljubila. Očka se je kmalu spet poročil in pripeljal "novo mamico", ki je imela sinčka, po starosti enakega bratcu. 

Po pravilih in najboljših nasvetih socialne službe in verjetno sorodnikov in prijateljev smo zaživeli kot enotna družina, v kateri pa je kronično manjkalo čustvene topline. Ves materializem ni mogel pregnati občutka, ki sem ga sčasoma potlačila in začela iskati zunaj. 

​

Tako je bil "moj najljubši hobi" zaljubljanje (beri: tako sem preživela). Cela osnovna, in tudi srednja šola. Ko sem končala šolo, sem se spet zaljubila. In verjela, da je to moj princ, s katerim bom živela srečno do konca svojih dni. Zakon je trajal 13 let, a verjela sem, da bo za vedno.. učenje se je nadaljevalo, do dne, ko sem naučila čutiti - čutiti tudi tisto, kar ni najbolj prijetno čutiti.. a skozi ta "porodni" kanal vodi pot v osvoboditev - biti resnično to, kar si, ves čas, brez strahu, ali boš sprejet/a ali pa ne.

Kajti ko sprejmeš najtemnejši del sebe, te spontano sprejme/jo tudi drugi..

​

Moji učitelji so bili:

​Deepak Chopra, Thomas Baird Spalding, Barbara Brennan, Vladimir Megre, Eckart Tolle, Teal Swan, Carlos Castaneda, Florinda Donner, David  Deida,  Ananda Bosman, Marijan Rudel, Zvonimir Čekalovič Ballon, Franc Božjak, in še mnogi drugi - ter seveda moj nekdanji mož, najini otroci, družina, prijatelji, prijateljice, ljubimci in - moje telo.

​

Zadnji dve leti trdega, a neizprosnega boja za svobodo pa sta v meni prebudili še poseben čut, s katerim zdaj lahko pomagam.